Mala presenečenja #1
Polno je malih zanimivosti, ki niso dovolj za celo objavo na blogu. Zato sem se jih odločil združiti. Tukaj iamte prve tri:
1. Garderoba na faksu
Letošnja zima ni najbolj mila, tudi kar se snega tiče. In k hudi zimi sodi tudi debela bunda, pa šal, kapa in rokavice, pa še kaj. In res je nerodno pozimi vse to nositi iz predavalnice v predavalnico, kjer mimogrede še kaj pozabiš, pa včasih ni dovolj kljukic, pa šumi ko se nasloniš na stol, pa...
Na tukajšnji Fakulteti za arhitekturo (pa tudi mnogih drugih fakultetah, institucijah, ...) s tem ni problema. Ko prideš čez vrata na desno oddaš svojo bundo in dobiš številko, brezplačno, in prevzameš ob odhodu. Če sem prvi dan ves čas iskal svojo bundo, ko sem odhajal iz predavalnice v predavalnico, temu ni več tako.
2. Javno krščanstvo
Evropska kultura temelji na krščanstvu, to pa ne pomeni, da bi vsi morali biti kristjani. Preprosto pomeni, da ženske ne kamenjamo, če prevara moža, je pa varanje tretirano kot slabo. Se je pa krščanstvo v Evropi močno sekulariziralo, po mojem prepričanju gre v zadnjih eltih počasi celo za sistematično izključevanje iz družbe. A ne na Poljskem.
Prvo sem bil z "grozo" velike ikone Mariej z detetom soočen v administraciji (državnega) študentskega doma. Nič hudega sem prišel v javno institucijo in nad vrati med tajništvom in upravnico je visela velika ikona. Grozi kar ni bilo konca, ko je sem obiskal (državno) srednjo šolo. V vsaki učilnici grb republike Poljske, levo od njega križ, desno spet ikona Marije z detetom.
To pa še ni vse. Ljudjem tu je popolnoma normalno, da ob petkih ne jedo mesa iz religijskih razlogov, da je eden izmed študentskih klubov v postu zaprt (je sicer še veliko drugih), da se nekateri v postnem času odpoveju klubom in alkoholu. In to mladi. Pa še to, da so ulice, trgi in krožišča poimenovane po svetnikih, pogosto izhajajočih iz bližnje cerkve.
3. Utripajoč semafor in "kvadratišče"
Poljska je prva dežela, kjer se mi dejansko zdi, da pritisk na gumb na semaforju pospeši ritem prehoda čez cesto. Te pa tudi priganja. Zadnjih enkaj sekund semafor namesto normalnega piskanja piska veliko hitreje in bolj jezno ter začne utripati. Vse, da bi šel hitreje čez cesto.
Tu pa sem prvič v večjem številu opazil nekaj, kar ne znam poimenovati drugače kot "kvadratišče". Velik cestni kvadrat je sestavljen iz 4 križišč, na katerih lahko zavijaš le desno ali naprej. Vsako križišče iz dveh smeri (ena iz kvadrata, ena od zunaj) priključi cesto in v dve smeri usmerja promet (eno iz kvadrata, eno v njega). To je najbrž najbolj nerazumljiva definicija tega pojava v zgodovin, zato prilagam skico.
1. Garderoba na faksu
Letošnja zima ni najbolj mila, tudi kar se snega tiče. In k hudi zimi sodi tudi debela bunda, pa šal, kapa in rokavice, pa še kaj. In res je nerodno pozimi vse to nositi iz predavalnice v predavalnico, kjer mimogrede še kaj pozabiš, pa včasih ni dovolj kljukic, pa šumi ko se nasloniš na stol, pa...
Na tukajšnji Fakulteti za arhitekturo (pa tudi mnogih drugih fakultetah, institucijah, ...) s tem ni problema. Ko prideš čez vrata na desno oddaš svojo bundo in dobiš številko, brezplačno, in prevzameš ob odhodu. Če sem prvi dan ves čas iskal svojo bundo, ko sem odhajal iz predavalnice v predavalnico, temu ni več tako.
2. Javno krščanstvo
Evropska kultura temelji na krščanstvu, to pa ne pomeni, da bi vsi morali biti kristjani. Preprosto pomeni, da ženske ne kamenjamo, če prevara moža, je pa varanje tretirano kot slabo. Se je pa krščanstvo v Evropi močno sekulariziralo, po mojem prepričanju gre v zadnjih eltih počasi celo za sistematično izključevanje iz družbe. A ne na Poljskem.
Prvo sem bil z "grozo" velike ikone Mariej z detetom soočen v administraciji (državnega) študentskega doma. Nič hudega sem prišel v javno institucijo in nad vrati med tajništvom in upravnico je visela velika ikona. Grozi kar ni bilo konca, ko je sem obiskal (državno) srednjo šolo. V vsaki učilnici grb republike Poljske, levo od njega križ, desno spet ikona Marije z detetom.
To pa še ni vse. Ljudjem tu je popolnoma normalno, da ob petkih ne jedo mesa iz religijskih razlogov, da je eden izmed študentskih klubov v postu zaprt (je sicer še veliko drugih), da se nekateri v postnem času odpoveju klubom in alkoholu. In to mladi. Pa še to, da so ulice, trgi in krožišča poimenovane po svetnikih, pogosto izhajajočih iz bližnje cerkve.
3. Utripajoč semafor in "kvadratišče"
Poljska je prva dežela, kjer se mi dejansko zdi, da pritisk na gumb na semaforju pospeši ritem prehoda čez cesto. Te pa tudi priganja. Zadnjih enkaj sekund semafor namesto normalnega piskanja piska veliko hitreje in bolj jezno ter začne utripati. Vse, da bi šel hitreje čez cesto.
Tu pa sem prvič v večjem številu opazil nekaj, kar ne znam poimenovati drugače kot "kvadratišče". Velik cestni kvadrat je sestavljen iz 4 križišč, na katerih lahko zavijaš le desno ali naprej. Vsako križišče iz dveh smeri (ena iz kvadrata, ena od zunaj) priključi cesto in v dve smeri usmerja promet (eno iz kvadrata, eno v njega). To je najbrž najbolj nerazumljiva definicija tega pojava v zgodovin, zato prilagam skico.
 |
| "Kvadratišče" - po rdečih zapelješ vanj, po modrih se pelješ v njem, po zelenih iz njega (povsod so semaforji) |
Komentarji
Objavite komentar