oMG Poljska!

Po enem tednu življenja v Bialystoku in spoznavanjem z namestitvijo in mestom, je bilo počasi treba pogledati tudi na fakulteto, ki jo bom obiskoval ta semester. Na kampusu, kjer živim v enem izmed 5 popolnoma enakih blokov, imenovanih študentski dom od Alfa do Delta + še nekaj, so doma štiri od sedmih fakultet Tehnične univerze Bialystok, velika knjižnica, športni center, jezikovni center, rektorat in še nekaj drugih, za univerzo potrebnih institucij. A glej ga zlomka - Arhitektura, kjer bom obiskoval dva predmeta, je od kampusa oddaljena 1,5km. Ker sem imel možnost, sem pač izbral še dva predmeta na drugi fakulteti, ki me zanimata, to sta Strateški management in Upravljanje s človeškimi viri (HR). In glej ga zlomka #2 - tudi Fakulteta za inžinirski management ni na kampusu in je od njega oddaljena 4,5km. Tam imam tudi English - Academic Writing B2. Imam pa vsaj Poljščino A1 dvakrat na teden na kampusu. Toliko o lokacijah fakultet. Danes pa smo bili Erasmus študenti na Fakulteti z

Dokler nisem na urniku Orientation Week-a videl Quidditch sploh nisem vedel, da ta igra obstaja tudi v nečarovniškem svetu. Verjamem, da vas je večina spremljala filme Harryja Potterja in to igro poznate. Za vse tiste, ki je morda ne pa: Ker pa v naših "bunkeljskih" življenjih ni žog, ki bi letale same in niti metel, ki bi sploh letale, pa je očitno nekomu na misel prišlo, da bi igro priredil za naše razmere. In očitno obstaja celo več tekmovanj v tej igri v ZDA, kjer je bolj priljubljena. Da razložim osnovna pravila. Najprej je igrišče, ki ima na vsaki strani po tri kroge na palicah (srednji je nekoliko višji. Na začetku so igralci posamezne ekipe vsak na svoji strani, na sredinski črti pa so žoge: lokl (ang. quaffle, v filmu usnjena žoga, v igri odbojkarska) dva štamfa (ang. bludgers, v filmu železna, v igri gumjaste žoge) zviz (ang. snitch, v filmu zlata leteča kroglica, v igri privezana na neodvisnega športnika, ki beži, da ga ne ujamejo, igri se pridruži š

Normalno je, da je treba pri selitvi za dlje časa urediti marsiaktero stvar. Se pa včasih sploh ne zavedamo kako olajšana je svoboda gibanja ljudi v EU. Ko gledam turške ali bližnjevzhodne kolege, njihove težave in obilico birokracije, se še enkrat zahvalim, da smo del Evropske unije. 1. Osebni dokument Storiti mi ni bilo potrebno prav nič. Svojo osebno izkaznico sem preprosto vzel sabo, kot jo vzamem na vsako kavo, priletel na Poljsko in to je bilo to. Med tem pa so nekateri drugi študenti potrebovali vizo (obrazec, dve sliki, potni list, kopije prejšnjih viz, potovalno zdravstveno zavarovanje z minimalnim kritjem 30.000€, pismo o nameri bivanja na Poljskem, kopijo letalske karte, potrdilo o rezervaciji nastanitve za celotno obdobje bivanja na Poljskem, dokazilo o dovoljšnih sredstvih za preživetje za ves čas bivanja, poročni list, rojstni listi otrok, dokazilo o vpisu, pisna potrditev šole/univerze, ...). In viza seveda ni zastonj. 2. Zdravstveno zavarovanje Tudi to je vedno v

Ker sam nisem nikoli prej živel v študentskem domu in je ob moji zadnji daljši odsotnosti ves pribor že bil v hiši, kjer sem živel en mesec, je bilo današnje opremljanje za življenje nova izkušnja. Moja soba ima hladilnik. Moje nadstropje ima kuhinjo, ki ima štedilnik s slabo dleujočo pečico, 8 plinskih gorilnikov, en umivalnik, skoraj nič pulta in skoraj nič prostora. To je vse. Če hočem torej jest doma, je potreben izlet v večjo trgovino, kjer sem nakupil vse potrebno. Iz štarta. Ko stopiš v trgovino najprej sploh ne veš kaj potrebuješ. S seboj sem prinesel: - budilko, - 1x žlico, vilico, nož za mazanje, nož za rezanje, desertno žličko - nočno lučko na baterije - plastično flaško (ki je bila kupljena na poti zaradi njene vsebine, a se je izkazala kot priročna za prvi dan uporabe) Nakup nove kuhinje.  Nakupil sem pa: - električni žar/mini toaster, v katerega res ne spraviš več kot dva toasta (13,16€) - grelnik vode (7,91€) - ponev (3,83€) - plitki krožnik, globoki k

Če se je pejšnja objava končala na železniški postaji Bialystoka, naj se ta tu začne. Po prihodu vlaka me je na postaji prijazno počakala "mentorica" - študentka iz Erasmus Student Networka, ki je zadolžena, da mi pomaga. 15-minutna zamuda vlaka ji je dobro dela, saj je tudi sama zamujala, prejšnji večer so bile v okviru Orientacisjkega tedna karaoke za Erasmusovce. Taksi naju je pripeljal do kampusa Bialystok University of technology. Velik kampus me je nekoliko presenetil. Na eni strani pet 10-nadstropnih socialističnih blokov poimenovanih z grškimi črkami, ki služijo kot študetski domovi, na drugi pa izmenjujoče nove in stare stavbe z novimi fasadami in monumentalnimi vhodi. Mraz in utrujenost sta moje zanimanje za postavitev in orientacijo zmanjšala na minimum. Po izpolnjenih obrazcih sem se lahko namestil v dom Beta, in to prav na vrh, v 10. nadstropje. Luksuz sobe je, da sem  njej sam, drugače pa je oprema povprečna, razgled pa seže daleč do dimnikov toplarne tam za

Ponedeljek, 19. 2. 2018 je datum, ki je postal pomemben samo zato, ker so se karte za petek, 16. 2. 2018 podražile. Za karto sem tako odštel 50€ manj in svoje prihod preložil za tri dni. Pa še za nekaj ur, ker je bil let šele ob 22:05. To pa je bil tudi glavni razlog, da smo se z dvema sestrama, mamo in očetom napokali v avto in šli na ponedeljkov izlet. 1. postaja: Družino veter na Vejni skoraj odpihne (Monte Grisa) Najprej smo se ustavili v templju Marije kraljice in matere na Vejni. Hvala Tomažu, ki se je iz večine naših izletov (ali že na poti tja) tu ustavil in nam pokazal to čudo. Govorim o betonskem templju veličastnih dimenzij z pomembno pozicijo v prostoru. Za vsem tem pa seveda stoji zgodba. (vir: http://www.montegrisa.org/wp-content/uploads/photo-gallery/vedute/DSC19_r.jpg) Leta 1945 sta se proti Trstu zgrinjale z vzhoda in zahoda dve vojski, ena je iz njega poražena odhajala, ena pa se je v njem opogumljena vzdigovala. Veliko strahu in nemirov je bilo prisotnih. V

Ne, to ni moj prvi blog. Prvi je bil aktualen dober mesec, imel je kakih 30 objav, danes pa bi se mu najbrž lahko do solz nasmejal. Šlo se je za osnovnošolske fore. Človek odrašča in s tem vidi svoje stranpoti. In ne, to ni niti drugi blog. Drugi blog je bil aktualen cel mesec, z nekje 15 objavami. Bil je že boljši. Govoril je o moji izkušnji stažiranja v Bruslju. Ko danes gledam nazaj se ga spomnim kot orodje, ki mi je pomagalo videti količino novih izkušenj, ki sem jih dobil. Ko pogledam nazaj seveda vidim tudi kup slovničnih napak, ki jih je hitro pisanje prineslo. Tretji blog pa naj bo nov izziv. Naj bo logično nadaljevanje in rast prejšnjih dveh. Naj bo boljša vsebina in forma. Ker tokrat upam, da bo daljši tudi čas pisanja. Zakj pravzaprav gre? Mladi smo danes najbolj izobražena in razgledana generacija, ki je kadarkoli tlačila zemljo. Imamo več možnosti kot katerikoli od napih prednikov. In za veliko teh je zaslužna Evropska unija. In zaslužna je tudi za program mobilnosti