Prvi dan - prvi vtis
Če se je pejšnja objava končala na železniški postaji Bialystoka, naj se ta tu začne.
Po prihodu vlaka me je na postaji prijazno počakala "mentorica" - študentka iz Erasmus Student Networka, ki je zadolžena, da mi pomaga. 15-minutna zamuda vlaka ji je dobro dela, saj je tudi sama zamujala, prejšnji večer so bile v okviru Orientacisjkega tedna karaoke za Erasmusovce.
Taksi naju je pripeljal do kampusa Bialystok University of technology. Velik kampus me je nekoliko presenetil. Na eni strani pet 10-nadstropnih socialističnih blokov poimenovanih z grškimi črkami, ki služijo kot študetski domovi, na drugi pa izmenjujoče nove in stare stavbe z novimi fasadami in monumentalnimi vhodi. Mraz in utrujenost sta moje zanimanje za postavitev in orientacijo zmanjšala na minimum. Po izpolnjenih obrazcih sem se lahko namestil v dom Beta, in to prav na vrh, v 10. nadstropje. Luksuz sobe je, da sem njej sam, drugače pa je oprema povprečna, razgled pa seže daleč do dimnikov toplarne tam zadaj. Po polovici razpakiranja in oblačenju postelje (nova posteljnina s za polovico premajhno psoteljnino za vzglavnik) je sledilo spanje.
Temu je sledil obisk pisarne za mednarodne zadeve, kjer sem poleg birokracije prejel še zelo ličen planer za tuje študente na Poljskem. Poljakom ni dovolj, da svojo kulturo spoštuejo in živijo - na zelo lep način nam jo podajajo tudi skozi planer. V njem je od praznikov in običajev do poljskih filmskih zvezd.
Ob 14h je ESN pripravil "lov na zaklad". Po raporeditvi v skupine smo se odpravili na pot po mestu, iskali točke in opravljali naloge. To pa ni bil "cel point tega šova". Ključno je bilo spoznavanje drugih Erasmsu študentov. Hitro sem ugotovil, da je precejšnji del tujih študentov iz Turčije. Tu sta še dve grkinji in dve portugalki, pa našel sem še svojega kolega, tako da sva tudi dva slovenca, pa vse to le v naši skupini. Po lepem popoldnevu pa je sledila priprava za večer, ki je bil namenjen spoznavanju različnih jedi iz dežel študentov. Skupaj z kolegico in BiH, kolegi iz Srbije in kolegicami iz Hrvaške smo na svoj način, s čorbo in čevapčiči, predstavili nekaj, kar imamo vsi radi. Tudi drugi so se lepo potrudili in pripravili večerjo iz vseh koncev Evrope.
Pa da ne pozabim - v istem delu kot je moja soba imata sobo še kazahstanec in jemenčan (ki je prišel iz Turčije), pa drugi slovenec in še dva turka. Soba ima lepo pohištvo, zelene zastore za okna, dve postelji, svoj hladilnik in dva stola. Mislim, da se bo dalo preživet.
Po prihodu vlaka me je na postaji prijazno počakala "mentorica" - študentka iz Erasmus Student Networka, ki je zadolžena, da mi pomaga. 15-minutna zamuda vlaka ji je dobro dela, saj je tudi sama zamujala, prejšnji večer so bile v okviru Orientacisjkega tedna karaoke za Erasmusovce.
Taksi naju je pripeljal do kampusa Bialystok University of technology. Velik kampus me je nekoliko presenetil. Na eni strani pet 10-nadstropnih socialističnih blokov poimenovanih z grškimi črkami, ki služijo kot študetski domovi, na drugi pa izmenjujoče nove in stare stavbe z novimi fasadami in monumentalnimi vhodi. Mraz in utrujenost sta moje zanimanje za postavitev in orientacijo zmanjšala na minimum. Po izpolnjenih obrazcih sem se lahko namestil v dom Beta, in to prav na vrh, v 10. nadstropje. Luksuz sobe je, da sem njej sam, drugače pa je oprema povprečna, razgled pa seže daleč do dimnikov toplarne tam zadaj. Po polovici razpakiranja in oblačenju postelje (nova posteljnina s za polovico premajhno psoteljnino za vzglavnik) je sledilo spanje.
Temu je sledil obisk pisarne za mednarodne zadeve, kjer sem poleg birokracije prejel še zelo ličen planer za tuje študente na Poljskem. Poljakom ni dovolj, da svojo kulturo spoštuejo in živijo - na zelo lep način nam jo podajajo tudi skozi planer. V njem je od praznikov in običajev do poljskih filmskih zvezd.
Ob 14h je ESN pripravil "lov na zaklad". Po raporeditvi v skupine smo se odpravili na pot po mestu, iskali točke in opravljali naloge. To pa ni bil "cel point tega šova". Ključno je bilo spoznavanje drugih Erasmsu študentov. Hitro sem ugotovil, da je precejšnji del tujih študentov iz Turčije. Tu sta še dve grkinji in dve portugalki, pa našel sem še svojega kolega, tako da sva tudi dva slovenca, pa vse to le v naši skupini. Po lepem popoldnevu pa je sledila priprava za večer, ki je bil namenjen spoznavanju različnih jedi iz dežel študentov. Skupaj z kolegico in BiH, kolegi iz Srbije in kolegicami iz Hrvaške smo na svoj način, s čorbo in čevapčiči, predstavili nekaj, kar imamo vsi radi. Tudi drugi so se lepo potrudili in pripravili večerjo iz vseh koncev Evrope.
Pa da ne pozabim - v istem delu kot je moja soba imata sobo še kazahstanec in jemenčan (ki je prišel iz Turčije), pa drugi slovenec in še dva turka. Soba ima lepo pohištvo, zelene zastore za okna, dve postelji, svoj hladilnik in dva stola. Mislim, da se bo dalo preživet.
Komentarji
Objavite komentar