"Marshmallow izziv" ali kako sprejeti študente 1. dan semestra
Po enem tednu življenja v Bialystoku in spoznavanjem z namestitvijo in mestom, je bilo počasi treba pogledati tudi na fakulteto, ki jo bom obiskoval ta semester. Na kampusu, kjer živim v enem izmed 5 popolnoma enakih blokov, imenovanih študentski dom od Alfa do Delta + še nekaj, so doma štiri od sedmih fakultet Tehnične univerze Bialystok, velika knjižnica, športni center, jezikovni center, rektorat in še nekaj drugih, za univerzo potrebnih institucij.
A glej ga zlomka - Arhitektura, kjer bom obiskoval dva predmeta, je od kampusa oddaljena 1,5km. Ker sem imel možnost, sem pač izbral še dva predmeta na drugi fakulteti, ki me zanimata, to sta Strateški management in Upravljanje s človeškimi viri (HR). In glej ga zlomka #2 - tudi Fakulteta za inžinirski management ni na kampusu in je od njega oddaljena 4,5km. Tam imam tudi English - Academic Writing B2. Imam pa vsaj Poljščino A1 dvakrat na teden na kampusu.
Toliko o lokacijah fakultet. Danes pa smo bili Erasmus študenti na Fakulteti za arhitekturo povabljeni, da pridemo na sprejem. In sprejem se je začel s t.i. "Marshmallow challenge". Nekateri ste morda že slišali za to - za tiste, ki niste, pa sledi predstavitev.
Ekipe sestavljajo 4 člani, ki imajo na voljo 18 minut in:
- en marshmallow,
- dvajset špagetov,
- en meter lepilnega traku in
- en meter vrvice.
V vsako ekipo poljskih študentov prvih letnikov je prišel en erasmus študent. Sam sem bolj opazoval in vsake toliko dal kakšen nasvet. Uspelo nam je 45 cm. Dve minute pred koncem je sijajno kzalo drugim ekipa, ki bi morda dosegle dvakratnik tega rezultata, pa so dosegle nič, ker se jim je stolp prevrnil.
Po nagovoru dekana, ki je bil posvečen bolj poljsko govorečim študentom, je sledil ogled enega od TedTalk videov, ki ga prilagam spodaj:
Moje vprašanje je kako to, da Poljaki prepoznajo vrednost motivacije, razmišljanja o vlogah v timu, fasilitaciji procesov, širjenja dobrih idej (Ted - Ideas worth spreading), in zakaj se mi otepamo izstopanja iz okvirjev.
Kaj nam pove, da na Poljskem prvi dan začnemo z izzivom, ki nam da razmišljati, namesto z golim razdlajevanjem urnikov in podajanjem informacij?
In zakaj je tako? Je res kar pravijo nekateri slovenski pisatelji blogov in kolumn, da v Sloveniji "sekamo visoke glave" in "pokosimo" vsakega, ki upa stopiti iz povprečja?
In koliko to velja za generacijo milenijcev, ki naj bi se na norme in ustaljene prakse požvižgala bolj, kot katerakoli druga generacija pred njo?
A glej ga zlomka - Arhitektura, kjer bom obiskoval dva predmeta, je od kampusa oddaljena 1,5km. Ker sem imel možnost, sem pač izbral še dva predmeta na drugi fakulteti, ki me zanimata, to sta Strateški management in Upravljanje s človeškimi viri (HR). In glej ga zlomka #2 - tudi Fakulteta za inžinirski management ni na kampusu in je od njega oddaljena 4,5km. Tam imam tudi English - Academic Writing B2. Imam pa vsaj Poljščino A1 dvakrat na teden na kampusu.
Toliko o lokacijah fakultet. Danes pa smo bili Erasmus študenti na Fakulteti za arhitekturo povabljeni, da pridemo na sprejem. In sprejem se je začel s t.i. "Marshmallow challenge". Nekateri ste morda že slišali za to - za tiste, ki niste, pa sledi predstavitev.
Cilj izziva je zgraditi stolp, na vrh katerega je "marshmallow". Zmagovalec je tisti z najvišje postavljenim "marshmallowom".
Ekipe sestavljajo 4 člani, ki imajo na voljo 18 minut in:
- en marshmallow,
- dvajset špagetov,
- en meter lepilnega traku in
- en meter vrvice.
Po nagovoru dekana, ki je bil posvečen bolj poljsko govorečim študentom, je sledil ogled enega od TedTalk videov, ki ga prilagam spodaj:
Moje vprašanje je kako to, da Poljaki prepoznajo vrednost motivacije, razmišljanja o vlogah v timu, fasilitaciji procesov, širjenja dobrih idej (Ted - Ideas worth spreading), in zakaj se mi otepamo izstopanja iz okvirjev.
Kaj nam pove, da na Poljskem prvi dan začnemo z izzivom, ki nam da razmišljati, namesto z golim razdlajevanjem urnikov in podajanjem informacij?
In zakaj je tako? Je res kar pravijo nekateri slovenski pisatelji blogov in kolumn, da v Sloveniji "sekamo visoke glave" in "pokosimo" vsakega, ki upa stopiti iz povprečja?
In koliko to velja za generacijo milenijcev, ki naj bi se na norme in ustaljene prakse požvižgala bolj, kot katerakoli druga generacija pred njo?
 |
| Dekan Fakultete za arhitekturo, ki je pobudnik izziva |
Komentarji
Objavite komentar