Poznan 2: Misterij muke Gospodove
Od mojega izleta v Poznan, ki sem ga podrobno opisal v prejšnjem blogu je minilo že skoraj tri tedne, vmes sem prišel za en dan v Bialystok, pa se vrnil nazaj v Varšavo, poletel v Benetke in doma presenetil vse. Velika noč je bila doživeta, malo bolje tudi po zaslugi "Misterija muke Gospodove", dogodka, ki je bil tudi en od povodov za moj obisk Poznana. To je največja vsakoletna uprizoritev pasijona v Evropi z eno samo uprizoritvijo letno - na soboto pred cvetno nedeljo.
Čisto slučajno sem med brskanjem po spletu odkril to uprizoritev pasijona (ki ji tu pravijo Misterium Męki Pańskiej - skrivnost trpljenja Gospodovega), ki me zanima iz več plati. Najprej me ta uprizoritev zanima kot katoličana - v predvelikonočnem času, ko se spominjamo tudi Kristusovega trpljenja, je v katoliški Cerkvi več obredov, običajev in navad, ki nas usmerjajo na pot razmišljaja. Potem me zanima primerjalno, saj imamo tudi v Sloveniji nekaj uprizoritev pasijona, najbolj znanega Škofjeloškega, pa vsakoletnega Ribniškega. In zanima me tudi, ker sem zadnjih pet leti imel možnost vodit uprizarjanje nekega drugega dogodka iz Jezusovega življenja.
Že dan prej sem si šel ogledat citadelo - zgrajeno v prvi polovici 19. stoletja kot del Pruskega obrambnega sistema, po težkih bitkah uničeno ob koncu 2. svetovne vojne. Vmes se je imenovala Park bratstva v orožju in prijateljstva med Polsjko in ZSSR, na enem delu je pokopališče sovjetskih vojakov, danes pa je park poznan pod imenom Cytadela Park. Na prek 100 hektarih je poleg ostankov citadele in pokopališča še vojaški muzej, pa oborožitveni muzej, več spomenikov, pa tudi zvon miru, ob katerem se pasijonska igra odvija.
Ker nisem od včeraj sem seveda prišel prej, da bi pogledal, da bi videl kako izgleda, ko ljudi še ni. Po sredini je travnik pregrajen. Po pregradi gre pot od Jeruzalemskih vrat do križa in groba na drugi strani travnika. Levo od vhoda v Jeruzalem pod zvonikom miru je prostor zadnje večerje in Getsemani, desno temepelj in Pilatov dvor.
Ob začetku najprej spregovori vodja projekta, režiser, ki pozdravi "Hvaljen bodi Jezus Kristus" in množica odgovori. Navzoč je škof, pa minister, pa veliko drugih pomembnih ljudi, ne začne pa se predstava takoj. Najprej 5 igralcev začne z molitvijo rožnega venca Božjega usmiljenja. In ne samo eno, vseh 5 desetk. In množiča odgovarja.Vse pa spremljajo kamere in dva drona, ki v živo prenašajo dogajanje na splet (posnetek je obajvljen malo nižje).
Uprizoritev se začne s slavnostnim vhodom v Jeruzalem - Jezus na prehodu, učenci s palmami ob njem. Združeno poje 6 zborov in orkester. Skupaj sodeluje prek 500 prostovoljcev. Zadnja večerja. Ko Jezus povzdigne kruh in vino se prižge močna "kontra" luč, ki jo spremlja še dramatična glasba iz res močnega ozvočenja. Mravljinci po telesu. In ne zadnjič ta dan. Trpljenje v Getsemaniju, pa aretacija. In glej - Peter zamahne z mečem in odseka služabniku Malu uho. Nič takega, običajen prizor. Za njih še malo bolj poseben - ker v Poznanu hranijo (domnevno) točno ta isti meč. Hranijo ga v nadškofijskem muzeju, ki pa ga enkrat letno posodi pasijonu, da ga uporabi vi uprizoritvi. Ker mi je odlomek znan in poljščina ni tako drugačna od slovenščine, dogajanju sledim brez problema. V tem času pa do mene pride škatla s kruhom. Ob prizoru zadnej večerje začnejo deliti kruh med 10.000 glavo množico, vsak dobi svoj kos. Hvala lokalni pekarni. In močno simbolično - pomnožitev kruha.
Prizori sledijo kot običajno. Kljub nizkim temperaturom so igralci v sandalih, nekateri celo bosi. In zgodi se upor - pravi boj med Rimskimi vojaki in judi. Slednji tečejo po hribu proti palači, vojaki jih odbijejo. Ob dramatični glasbi vse deluje kot mora. Jezusa bičajo - in izgleda zelo doživeto - kot pravi udarci in prava bolečina. Seveda predposneti zvoki udarcev z bičem bolijo manj, kot pravi zvoki. In začne se - križev pot nad množico, po sredi, po prehodu - cel sprevod, od velikih duhovnikov, ki še vedno hujskajo ljudstvo, pa žene, ki jočejo, mati in apostol Janez, pa Veronika. In pridejo na drugo stran prizorišča. Po dvignjenem nadhodu.In Jezusa "pribijejo" na križ. In križ dvignejo. To se morda sliši enostavno, ampak križ in človek na njem odtehtata svoje. In postaviti morajo tri križe. skupina vojakov križ dvigne od zadaj, dva ga vlečeta z vrvmi od spredaj.
Vse to spremlja res dramatična in glasna - močna glasba) Ko Jezus umre se bliska, grmi, zaradi zvoka imaš občutek, da se zemlaj res trese. In potem tišina. Smrt. Spustijo ga materi v naročje. Tehnično spet zelo zahtevno delo. In spet trikratno. Iz še vedno stoječega križa ga spustijo z vrvmi. Direktno v naročje. Ganljiv prizor. Po nehaj trenutkih zavijanja vetra začnejo moški pevci peti Veroizpoved, in tik pred delom "je od mrtvih vstal" se sliši navdušeno vpitje "Vstal je! On je zares vstal. Živ je!".
In ponovno "kontra luč", še močnejša, za križem, iz groba. Od treh križev ostane tanek obris. A kmalu se pojavi še en obris - človek z razprostrtimi rokami. obris telesa prek belega oblačila je jasen. Nasproti hodi Vstali Kristus. Za njim pa se z avtodvigalom dvigne 20m visoka podoba Usmiljenega Jezusa - Poljakom najdražje podobe. In iz njegove rane na strani - močni žarki luči, ki te zaslepijo - kot da seijejo samo nate. Res močni občutki. Spet ob glasbi, luči, skrivnosti.
Na nadhodu se Jezus najprej sreča in objame s svojo materjo, ki pride naproti. Nato pa glas, ki je današnjemu človeku še poznan. Umrl je leta 2005, 13 let nazaj, a na Poljskem je spomin nanj še kako živ - ulice, trgi, kipi, cerkve, celo posliakve sten blokov. Sliši se posnetek Janeza Pavla II, ki govori v poljščini in nagovarja. Nato pa od Jeruzalema proti Jezusu zakoraka še ena figura. Oblečen v belo, v papeški talar, kdo drug kot Janez Pavel II. Mogoče ne tak, kot se ga ljudje spominjajo iz njegovih zadnjih let, ampak bolj iz prvih. Hiter, poskočen korak proti Jezusu, še vedno nejgove besede odmevajo po prostoru in nagovarjajo. In ko pride do Jezusa želi poklekniti pred njim. A ta mu ne dovoli in ga objame.
Pasijon se zaključi z pesmijo, plesom, in žarki ki sijejo nad občinstvo iz 20m visoke podobe Usmiljenega Jezusa. Nekaj časa traja, da se množica razide, seveda pa ne gre brez večsto skavtov in skavtinj, policistov, gasilcev, redarjev in drugih, ki usmerjajo tok ljudi.
ZAKLJUČEK IN KOMENTAR
To je spektakel. Z eno besedo. Glasno ozvočenje, dodelani svetlobni efekti, močno petje. Zadnja leta smo pri živih jaslicah šli v drugo smer - z idejo ta tišina nagovarja, da ne potrebujemo velikih gest, da ljudje razumejo. Glasno in doživeto se je zdelo pretirano in tisto, kar ljudem ne osredotoči misli na sporočilo, ampak na efekte. Pa očitno ni čisto res. Kot človeka, ki je zelo pozoren na te stvari, me je ta pasijon večkrat "stresel", ko te zmrazi, ko gredo mravljinci po tebi. Močno doživetje, ki ti ne dovoli odmakniti pogleda. Tudi brez da bi znal poljsko se me je cela zadeva dotaknila, lepo sem se počutil celo ko je govoril pokojni papež, pa ga nisem nič kaj dosti razumel. Največji vtis pa pusti zaključek. Žarki iz Jezusove strani, ki vsake toliko padejo direktno nate, pa po celi množici. Kot na sliki, samo da je v živo. Glasba, ki te trese.Definitivno bom moral premisliti asli so spektakli pri uprizarjanju Jezusovega življenja mogoče le dobro sredstvo.
 | |
| Vir: http://www.misterium.eu/ |
Že dan prej sem si šel ogledat citadelo - zgrajeno v prvi polovici 19. stoletja kot del Pruskega obrambnega sistema, po težkih bitkah uničeno ob koncu 2. svetovne vojne. Vmes se je imenovala Park bratstva v orožju in prijateljstva med Polsjko in ZSSR, na enem delu je pokopališče sovjetskih vojakov, danes pa je park poznan pod imenom Cytadela Park. Na prek 100 hektarih je poleg ostankov citadele in pokopališča še vojaški muzej, pa oborožitveni muzej, več spomenikov, pa tudi zvon miru, ob katerem se pasijonska igra odvija.
 |
| Tako izgleda polovica travnika preden so prišli ljudje. Potem jih je bilo 10.000. |
Ker nisem od včeraj sem seveda prišel prej, da bi pogledal, da bi videl kako izgleda, ko ljudi še ni. Po sredini je travnik pregrajen. Po pregradi gre pot od Jeruzalemskih vrat do križa in groba na drugi strani travnika. Levo od vhoda v Jeruzalem pod zvonikom miru je prostor zadnje večerje in Getsemani, desno temepelj in Pilatov dvor.
Ob začetku najprej spregovori vodja projekta, režiser, ki pozdravi "Hvaljen bodi Jezus Kristus" in množica odgovori. Navzoč je škof, pa minister, pa veliko drugih pomembnih ljudi, ne začne pa se predstava takoj. Najprej 5 igralcev začne z molitvijo rožnega venca Božjega usmiljenja. In ne samo eno, vseh 5 desetk. In množiča odgovarja.Vse pa spremljajo kamere in dva drona, ki v živo prenašajo dogajanje na splet (posnetek je obajvljen malo nižje).
Uprizoritev se začne s slavnostnim vhodom v Jeruzalem - Jezus na prehodu, učenci s palmami ob njem. Združeno poje 6 zborov in orkester. Skupaj sodeluje prek 500 prostovoljcev. Zadnja večerja. Ko Jezus povzdigne kruh in vino se prižge močna "kontra" luč, ki jo spremlja še dramatična glasba iz res močnega ozvočenja. Mravljinci po telesu. In ne zadnjič ta dan. Trpljenje v Getsemaniju, pa aretacija. In glej - Peter zamahne z mečem in odseka služabniku Malu uho. Nič takega, običajen prizor. Za njih še malo bolj poseben - ker v Poznanu hranijo (domnevno) točno ta isti meč. Hranijo ga v nadškofijskem muzeju, ki pa ga enkrat letno posodi pasijonu, da ga uporabi vi uprizoritvi. Ker mi je odlomek znan in poljščina ni tako drugačna od slovenščine, dogajanju sledim brez problema. V tem času pa do mene pride škatla s kruhom. Ob prizoru zadnej večerje začnejo deliti kruh med 10.000 glavo množico, vsak dobi svoj kos. Hvala lokalni pekarni. In močno simbolično - pomnožitev kruha.
 |
| Judovska množica pred Pilatom (vir: http://www.misterium.eu) |
 |
| Dviganje križa. (vir: http://www.misterium.eu) |
In ponovno "kontra luč", še močnejša, za križem, iz groba. Od treh križev ostane tanek obris. A kmalu se pojavi še en obris - človek z razprostrtimi rokami. obris telesa prek belega oblačila je jasen. Nasproti hodi Vstali Kristus. Za njim pa se z avtodvigalom dvigne 20m visoka podoba Usmiljenega Jezusa - Poljakom najdražje podobe. In iz njegove rane na strani - močni žarki luči, ki te zaslepijo - kot da seijejo samo nate. Res močni občutki. Spet ob glasbi, luči, skrivnosti.
Na nadhodu se Jezus najprej sreča in objame s svojo materjo, ki pride naproti. Nato pa glas, ki je današnjemu človeku še poznan. Umrl je leta 2005, 13 let nazaj, a na Poljskem je spomin nanj še kako živ - ulice, trgi, kipi, cerkve, celo posliakve sten blokov. Sliši se posnetek Janeza Pavla II, ki govori v poljščini in nagovarja. Nato pa od Jeruzalema proti Jezusu zakoraka še ena figura. Oblečen v belo, v papeški talar, kdo drug kot Janez Pavel II. Mogoče ne tak, kot se ga ljudje spominjajo iz njegovih zadnjih let, ampak bolj iz prvih. Hiter, poskočen korak proti Jezusu, še vedno nejgove besede odmevajo po prostoru in nagovarjajo. In ko pride do Jezusa želi poklekniti pred njim. A ta mu ne dovoli in ga objame.
Pasijon se zaključi z pesmijo, plesom, in žarki ki sijejo nad občinstvo iz 20m visoke podobe Usmiljenega Jezusa. Nekaj časa traja, da se množica razide, seveda pa ne gre brez večsto skavtov in skavtinj, policistov, gasilcev, redarjev in drugih, ki usmerjajo tok ljudi.
 |
| 20 metrov visok Usmiljeni Jezus in žarki iz njegove prebodene strani. |
ZAKLJUČEK IN KOMENTAR
To je spektakel. Z eno besedo. Glasno ozvočenje, dodelani svetlobni efekti, močno petje. Zadnja leta smo pri živih jaslicah šli v drugo smer - z idejo ta tišina nagovarja, da ne potrebujemo velikih gest, da ljudje razumejo. Glasno in doživeto se je zdelo pretirano in tisto, kar ljudem ne osredotoči misli na sporočilo, ampak na efekte. Pa očitno ni čisto res. Kot človeka, ki je zelo pozoren na te stvari, me je ta pasijon večkrat "stresel", ko te zmrazi, ko gredo mravljinci po tebi. Močno doživetje, ki ti ne dovoli odmakniti pogleda. Tudi brez da bi znal poljsko se me je cela zadeva dotaknila, lepo sem se počutil celo ko je govoril pokojni papež, pa ga nisem nič kaj dosti razumel. Največji vtis pa pusti zaključek. Žarki iz Jezusove strani, ki vsake toliko padejo direktno nate, pa po celi množici. Kot na sliki, samo da je v živo. Glasba, ki te trese.Definitivno bom moral premisliti asli so spektakli pri uprizarjanju Jezusovega življenja mogoče le dobro sredstvo.
Komentarji
Objavite komentar